datum: 21.06.2023

kategorija: Novice

Medobčinsko društvo prijateljev mladine za Goriško je v torek, na svetovni dan beguncev, še zadnjič pred počitnicami gostilo skupino med 20 in 30 beguncev iz Ukrajine, ki se je to pomlad pri društvu brezplačno učila osnov slovenščine. Ob pomoči prevajalke jih je poučevala upokojena učiteljica Zvonka Nose.

Društvo je med prvimi na Goriškem, ki je po izbruhu žal še ena vojne v Evropi priskočilo na pomoč bežečim, z njimi je tako in drugače delalo vse lansko leto. Precej otrok iz Ukrajine je vključenih v različne programe, med drugim so se udeležili počitniških kolonij društva in se jih bodo letos znova. Prav kmalu se je ob različnih stiki z begunci  porodila ideja za jezikovni tečaj, ki se je konkrertizirala to pomlad. Društvo je samo poskrbelo za financiranje in našlo izvajalce, eden od povodov za tečaj pa je bilo tudi pomanjkanje ponudbe za vse Ukrajince, ki so se zatekli na Goriško.

Vodenje tečeja, brezplačnega za udeležence, je prevzela dolgoletna sodelavka društva, upokojena učiteljica razrednega pouka Zvonka Nose. Za uvod se je srečala z 29 begunci, naslednjih učnih ur pa se jih je udeleževalo med 20 in 30. V glavnem je šlo za ženske različnih starosti, nekaj ne bilo moških in občasno otrok.

V torek, na svetovni dan beguncev, so na sedež društva prišli zadnjič v tem šolskem letu, Nosetova je ob tej priložnosti povedala, da je delala s prijetnimi, vedoželjnimi, hvaležnimi slušatelji. Učne ure pa je povzela tako:  

“Težav s prevajanjem besedil  niso imeli, zelo jih je zanimala slovnica, radi bi se naučili pravilne slovenščine. Na začetku smo vadili teme, dialoge; v trgovini, v restavraciji, pri zdravniku. Zdaj proti koncu pa smo tvorili čase, sklone, pridevnike, vse to jih je zanimalo.”

Izkušnja je bila zanjo dokajšen izziv, že zato, ker se v eni uri z odraslimi obdela več snovi kot z malčki, katerim je nekoč podajala znanje.   

“Veliko sem imela priprav, da sem pripravila učne liste, ampak mi je bilo v veselje in želim, da bi se v jeseni spet srečali,” je še dejala Zvonka Nose.

Ne vidi težav, da ne bi našega jezika poučevala še druge tujce, izkušnje nenazadnje že ima tudi s Kosovci. Seveda je ob tem nujna pomoč prevajalcev in tudi za skupino iz Ukrajine je društvo priskrbelo prevajalko: prostovoljko, ukrajinsko priseljenko, ki ji je Nova Gorica dom že desetletje. 

Njeni rojaki so na koncu niza jezikovnih srečanj med drugim izpostavili, da so hvaležni tako za učno, kakor drugo pomoč. In svoje misli je v slovenščini za nas strnila Juliia Donchenko:

“Hvala Sloveniji, da nas gosti, hvala vsem, ki nam pomagate. Hvala naši učiteljici Zvonki za vsako uro, preživeto z nami Ukrajinci. Hvala za zanimive lekcije, hvala pomočnikom učitejice, vsem žeilim vse najboljše. Ste čudoviti učitelji, z vami je bolo lahko in udobno.” 

Pridobljeno znanje bodo Ukrajinci nadgrajevali prek poletja na drugih tečajih.